Gorenjska narodna noša

Gorenjska narodna noša

Delovni čas

Galerija bo do nadaljnjega zaprta. Za vse informacije nam pišite ali nas pokličite.

Kontakt

Gorenjska narodna noša

Ansambel bratov Avsenik je bil eden izmed prvih, ki je v svoje nastope vpletel tudi gorenjsko narodno nošo in ji s tem podal krila v svet.

Pa odprimo skrinjo in poglejmo, kaj je notri.


Narodna noša je pravi simbol slovenstva, ponos vseh slovencev, ne glede na stan. Noša je imela v 19.st simbolen pomen, poudarjala je različen socialni položaj ljudi. Bolj kot je bil kmet reven, manj okrašena je bila njegova noša. Zaradi poudarjanja enakosti ob koncu 19.st je prevzela kmečka narodna noša nekaj meščanskih potez. Po prvi svetovni vojni noša pridobi na popularnosti, tako med kmeti kot med meščani, s tem pa pride tudi do sprememb noše. Okus kmetov se vedno bolj prilagaja meščanski narodni noši. Ženske so iz želje po vitkem izgledu začele nositi steznik, vedno bolj pomembna so postala spodnja krilca. Noša se je skozi čas torej ohranjala, vendar so njeno tradicijo vedno krasile tudi pomembne spremembe. Na začetku so se še uporabljali doma narejeni materiali - domačke tkano platno, sukno in irhovina. Konec 19 st. pa je že prevladovalo inudstrijsko izdelano bombažno, volneno in svileno blago.

  • Danes redkokdaj vidimo nošo, popolnoma identilčno tisti, ki so jo nosili v 20.stoletju. Velja pa tako kot danes, da si jo je vsak po svojem okusu malo prikrojil po svoje, zato tudi prihaja do razlik v oblačenju.
  • Za gorenjsko narodno nošo pravijo, da je ena izmed najbolj bogatih slovenskih narodnih noš Uvrščamo jo v alpski tip noše. Alpski tip je bil sicer poleg Gorenjske poznan tudi na delu Koroške, na Notranjskem, Dolenjskem in tudi na Primorskem...
  • Še danes narodna noša prispeva k prepoznavnosti Slovenije po svetu. Tudi doma postaja vse bolj nošena. Uporabljajo jo v folklori, radi jo oblačijo tudi slovenski ansambli. Danes je postala že skoraj modna, nosijo jo za politične, verske in turistične slovesnosti in prireditve. Tudi turistični delavci so se jo naučili tržiti kot slovenski biser.

MOŠKA NARODNA NOŠA:

  • Če začnemo od vrha, najprej na vrsto pride seveda pokrivalo. Črn klobuk, oplemeniten s krivci. Velik ljubitelj krivcev je bil Franc Košir, ki je svoj klobuk večkrat uporabljal kot sredstvo za razveseljevanje množic. Nato pridemo do telovnika oz. »lajb'ča«, posutega s cvetjem. Zato da so moški svoje ženske še bolj očarali, so imeli na »lajb'ču« pripet nagelj. Največkrat so vezeli rožice. Črno ali rjavo barvo usnja je poživela ruta na ramenih, največkrat pisane barve. Bolj bogati so v žepih nosili tudi ure. Dopolnilo k pražnji moški noši pa so bile žepne ure z verižico.
  • Pridemo do irharc, iz govejega, svinjskega ali jelenovega usnja. Hlače so bile včasih malo bolj oprijete, zdaj pa postajajo vse ohlapnejše. Na prehodu v 20.st. so moški začeli pod »irhovci« nositi dolge bele spodnjice.
  • Škornji so se spremenili do te mere,da je vedno manj zavihanih škornjev, vedno več pa dokolenskih ali nizkih čevljev z belimi ali zelenimi nogavicami.
  • Radi so se pobahali tudi z dežniki, ki sicer niso bili narejeni z namenom prepuščati dež, bili so iz voščenega platna, ki je svojo uporabnost izkazoval rajši na sončne dneve.
    Spletna trgovina Avsenik >>>

ŽENSKA NARODNA NOŠA:

  • Za nošo alpskega območja so pri ženskah značilna rjavkasto rdeča , zelenkasta ali modrikasta krila. Značilnost alpske narodne noše so črni predpasniki, krojeni iz svile, obdani s črnimi čipkami. Na desni strani so ženske nosile robček. Pod glavno obleko so bile še spodnje plasti, vsaj dva krila, da so ženske lahko pokazale svojo obilnost.
  • Obvezna oprema so bile rute z resicami, pripete z največkrat zlato broško, ki so nošo popestrile in ji vdahnile nove barve.
  • Danes poročeno žensko prepoznamo po prstanu na desni roki, takrat pa so ženske nosile avbo iz platna. V folklornih skupinah pa je bolj popularna zavijačka, saj ne opleta med plesanjem.
  • V rokah so ženske rade nosile » kranjski cekar«, za polepšanje pa so uporabljale nakit, zaponko, uhane, sklepanec., ki izvirajo iz 19.st. Modro-rdeči-beli trak, ki ga na Gorenjskem obešamo čez sklepance, v Beli krajini pa čez ramena. Po drugi svetovni vojni so začeli trakovi izginjati.
  • Med zimo nam pride prav tudi plet.
    Spletna trgovina Avsenik >>>